Slovensko društvo hospic se spreminja, raste, preoblikuje. V tem jubilejnem letu – ob 20. obletnici – bo društvo preko prostovoljcev in strokovnega kadra delovalo v vseh regijah po Sloveniji. Primorska se kot zadnja regija priključuje mreži hospica.
Slovensko društvo hospic je del svetovnega gibanja, ki nudi dlan sočloveku v najtežjih trenutkih. Odstira temne pajčolane strahu, ovite okrog umirajočih in smrti. S programom detabuizacije ruši predsodke, stereotipe in približuje konec življenja kot pot k sebi, drugim in skupnosti. Uči sprejemanje lastne smrtnosti pa tudi soočanje z odhodi nam dragih. Društvo sestavljajo prostovoljci in strokovni delavci, ki zmorejo sočutje, toplino, srčnost. Spoštujejo človekovo dostojanstvo do konca njegovega življenja in opogumljajo družine na njihovih osamljenih poteh z umirajočim svojcem.
Spremljanje na domu je temeljni program društva. Biti zagovornik umirajočega, biti podpora družini v procesu minevanja, timsko sodelovati in dodajati moč izbiri za dostojno naravno umiranje v domačem okolju ter prisostvovati skrivnosti smrti je poslanstvo.
Sami vsega ne zmoremo, v slogi in povezovanju pa je vedno moč. Celostni pristop k umirajočemu in njegovi družini na zadnji poti v Slovenskem društvu hospic omogoča mobilni tim, sestavljen iz zdravstvenega in socialnega osebja ter prostovoljcev. Brez povezovanja in sodelovanja s centri za socialno delo, osebnimi družinskimi zdravniki, patronažnimi službami, bolnišnicami, vladnimi in nevladnimi službami pri delu hospica ne gre. Smo del tima in smo del paliativne oskrbe v slovenskem prostoru.
Pomemben je tudi hospičev program podpore žalujočim pri sprejemanju žalosti in nadaljevanju poti brez ljubljene osebe. Odžalovati moramo, kot se moramo posloviti. Gre za proces, skozi katerega je laže stopati, če v stiski nisi sam.
Otroci ne umirajo, so mi nekoč rekli, in ne žalujejo, a žal ni tako. Vsako leto društvo pripravi tridnevni tabor, poimenovan Za levjesrčne, namenjen otrokom in mladostnikom, da na izkustveni in strokovno voden način izrazijo svoje bolečine ob izgubi. Moč in pomoč dobijo prek umetnosti, ki jim opogumlja srce in briše solze. Tudi otroci umirajo in tudi otroci žalujejo. V društvu skrbimo za prezrte in pozabljene žalovalce.
Vsi programi potekajo po vsej Sloveniji, prostor, kjer lahko hudo bolni, ki ne more umreti v domači oskrbi, odide s polno podporo in celostnim pristopom, pa je v Sloveniji trenutno le en. To je Hiša hospica Ta zdaj sameva. V tej blagi hiši je možno namestiti do dvanajst umirajočih. Spremljanje bolnih in njihovih družin je drugačno kot drugod, kjer tudi izvajajo podobne programe, a se ne morejo posvetiti vsakemu človeku posebej. Hiša hospica diha z umirajočim. Ravna se po njegovih potrebah in sledi njegovemu bioritmu. Brez rutine ali točno določenega urnika, s posluhom za slehernega uporabnika.
Slovensko društvo hospic je spremljevalec na poti življenja in smrti, ki je sestavni del človekovega bivanja.
Tu bomo, ko nas boste potrebovali.
Tamara Paravan
junij 2015
